V Kruševu je v drugi polovica avgusta potekalo 18. Evropsko prvenstvo v hitrostnih preletih z jadralnim padalom na napovedan cilj. O uspehu naših tekomovalcev smo že poročali. Tokrat pa objavljamo pogovor z Tilnom Ceglarjem, ki je osvoji naslov evropskega prvaka.
Tilen Ceglar sodi med najuspešnejše slovenske tekmovalne jadralne padalce. S padalom leti že od leta 2007, njegova letalska pot pa se je začela pri šestnajstih letih z jadralnim letenjem v Šentvidu pri Stični.
Skupaj z bratom Matejem sta kmalu odkrila čar jadralnih padal in se hitro usmerila v tekmovanja v hitrostnih preletih. Od leta 2012 je Tilen Ceglar član slovenske reprezentance, s katero je osvojil dve ekipni srebrni medalji na svetovnih prvenstvih, leta 2015 in 2017, ter ekipni bron na evropskem prvenstvu leta 2024.
Na tekmi svetovnega pokala v Franciji leta 2019 je bil tretji. Leta 2025 v Italiji je bil prav tako tretji, na Kitajskem pa je istega leta tudi zmagal. Je tudi večkratni državni prvak.
Kako potekajo tekmovanja?
Hitrostni preleti z jadralnimi padali izgledajo zelo podobno kot pri jadralnih letalih. Mi imamo vedno skupinski štart.
Po navadi imamo dobro uro, da se z vzletišča spravimo v zrak. Potem pa okoli startne obratne točke krožimo. Štartamo na enkrat. Gneča je, a kljub temu lahko letimo zelo blizu en drugega. Relativne hitrosti so zelo nizke tako, da se da vse lepo nadzorovati, da ne pride do trka.
Tekmuje nas običajno med 100 in 130. Letenje se razlikuje tudi v tem, da je precej več skupinske dinamike. Pri nas se ne leti samo glede na vreme in optimizacijo leta, ampak tudi glede na sotekmovalce, saj večinoma letimo v večjih ali manjših skupinah, ki so običajno hitrejše pri iskanju dviganj in dosegajo višje povprečne hitrosti kot individualni piloti. To tudi pomeni da so razlike lahko zelo majhne. O stopničkah odločajo sekunde. Če preračunamo točke (1000 točk je vredna zmaga za posamezen dan). Točke so sestavljene iz časa ki ga dosežeš za disciplino ter točk za vodenje (leading points), ki nagrajuje pilote, ki med dirko letijo v ospredju, s tem več tvegajo v tekmovalnem smislu, saj kažejo razmere pilotom zadaj. To je iniciativa, da se tekmovalci ne držijo samo skupine ampak tudi napadajo naprej. Malo za občutek. Na prvenstvu v Kruševu smo imeli discipline od 75 do 105 km, ki smo jih leteli s povprečnimi hitrostmi okoli 40kmh. Večkrat pa nas je v cilj prišlo 50 ali več znotraj ene minute, tako da je ciljni dolet lahko kar spektakularen.
Kako trenirate?
Trening zgleda predvsem tako, da na dobre letalne dneva letimo zahtevne discipline, ki jih splaniramo dan prej. Bistveno je dobro branje vremenskih pogojev in hitre odločitve v zraku. Slovenija je super poligon, saj lahko letimo skozi celo leto in tudi pozimi. Na primorskem lahko letimo po več ur.
Kaj pa oprema?
Moderna jadralna padala dosegajo finese okoli 12, trim hitrost malo pod 40 km/h, in maksimalne hitrosti okoli 65 km/H. Letalni sedeži, ki so tudi napihljivi (ram air) in zgledajo kot podmornice imajo dve reševalni padali in za pospeševanje uporabljamo škripčevje, ki ga aktiviramo z nogami (s tem spremenimo vpadni kot padala). Z rokami pa kontroliramo zadnji rob padala, a s tem zavijamo in krožimo v dviganjih.
Z opremo, ki jo spravimo v en nahrbtnik lahko letimo po 10 ur in res velike razdalje (osebni rekord 530 km ravna linija).
Strategija tekmovanja?
Kar mene najbolj fascinira pri tekmovanjih je da gre za reševanje problema z neskončnimi rešitvami, ki so izredno dinamične. Stalno je potrebno brati vreme in situacijo ter prilagajati sliko v glavi kako nadaljevati. In, ko ti to uspeva bolje od drugih je občutek super, saj zaradi letenja v skupini takoj vidiš rezultat.
Jadralno padalstvo je zelo dostopno je povedal Tilen in sklenil: »Sodobni trendi gredo v smer čim lažje opreme ter discipline hike&fly, ker se na vzletišča odpravimo peš. Takšna oprema tehta manj kot 8kg (tekmovalna oprema za hitrostne prelete je okoli 25kg). Pri hike&fly disciplini lahko premaguješ razdaljo po tleh ali v zraku, seveda pa je motivacija čim več odleteti. Letos sva bila z Matejem na hike&fly tekmovanju X-Pyr, ki je 7 dnevno tekmovanje od atlantske obale do Mediterana preko Pirenejev. Jaz sem tekmoval, Matej pa je bil moja podpora. Gre za drugo največje hike&fly tekmovanje za Redbull X-alps.«
foto: Arhiv Tilna Ceglarja